V torek, 2. oktobra, smo si v Mestnem gledališču Ptuj ogledali predstavo Pravljično srce in obiskali Ptujski grad, kjer smo videli in slišali veliko zanimivega. Kako smo šestošolci doživeli gledališko predstavo, kaj nas je nasmejalo ali razžalostilo, o čem smo razmišljali? Kaj je najbolj pritegnilo našo pozornost v pokrajinskem muzeju?
Gledališka predstava mi je bila všeč, ker je bila zabavna, smešna, malo žalostna in lepa. Kaj mi je bilo všeč?
Zanimiv naslov – Pravljično srce.
Gideon in Kristy sta slikala in se pogovarjala. Kristy mu je zaupala, kaj jo teži. Bila je žalostna in jezna, ker se je oče hotel znova poročiti. Bala se je, da bo pozabil nanjo in bo vso pozornost in ljubezen posvečal novi ženi.
Gideon si je izmislil pravljico o princeski, ki ji je umrla mama. Tako je dekletu pomagal sprejeti žalost in se spet veseliti življenja. Pomagal ji je sprejeti spremembe v družini in očetovo novo izbranko.
Igralca sta se pretvarjala, da sta princ in princesa. Lovila sta čarobnega metulja in plesala.
Lepo je bilo, da sta na koncu postala prijatelja in se poljubila.
Gideon je bil slikar, srčen fant, poln domišljije. Bil je vesel, da je njegova mama srečna, ker je spoznala novega prijatelja.
Smešno je bilo, ko je Kristy povedala, da ima očetova “punca” tako dolge trepalnice, da bi z njimi lahko vse odpihnila, in tako oprsje, da bi na njem lahko pristal zmaj.
Gideon je rekel, da je luknja na njegovih hlačah ventilacija za “prdce” in da mu je nekoč od mraza zmrznil smrkelj v nosu ter se spremenil v ledeno bunkico, ki je nato odletela.
Smešno je bilo, da si Gideon ni umival las in je imel “dredlokse” ter z barvami popackana oblačila. Večkrat je omenil, da nosi dolge spodnje “gate”, da ga ne bi zeblo. Ko je plesal, se je zvijal in tresel, kot bi ga tresla elektrika.
Igra Pravljično srce mi je sporočila, da ko smo žalostni, jezni ali prestrašeni, si pomagamo tako, da se o tem z nekom odkrito pogovorimo. Tako lažje najdemo rešitev za težavo, ki jo čutimo.
Na Ptujskem gradu je bilo zanimivo videti, kako so nekoč živeli na gradovih. Zanimive so bile sobane z razkošnim pohištvom in ogromnimi slikami. Všeč so nam bile turkerije – zbirka slik s turškimi motivi iz 17. stoletja, viteški oklepi, zbirka orožja, dvoročni meč, bogata zbirka glasbil, veliko stenskih ur, kitajska posoda, pot, tlakovana s pisanim kamenjem … Nenavadno in smešno pa je bilo, da na gradu niso imeli stranišča in da so potrebo opravili kar v posodo, ki so jo hranili pod posteljo.
Z obzidja veličastnega gradu pa se je ponujal čudovit razgled na mesto Ptuj in okolico.
UČENCI IN UČENKE 6. razreda
