Predzadnji dan, ko so misli že uhajale v domovino, nam opisuje Neja Pešec, učenka 7.a razreda.
Najprej sva se seveda zbudili, ura je bila okrog 7. Pojedli sva zajtrk, se oblekli in odšli proti kraju srečanja. Prva aktivnost je bila ogled Investigation and Development Center (CID) Olivenza, kjer smo poslušali vse o gospodarstvu Olivenze.
Nato smo odšli v kraj 10 minut vožnje oddaljen od Olivenze, v podjetje San Mauro, kjer pridelujejo extra deviška olivna olja. Naučili smo se zelo veliko, npr. kakšen je postopek pripravljanja olivnih olj, kam jih pakirajo ter kako in zakaj jih tako pakirajo,… itd. Imajo dve različni vrsti olja, ki sta ekološko extra deviško olivno olje in neekološko extra deviško olivno olje.
Potem smo odšli nazaj v Olivenzo v samostan, kjer smo imel 2 urni escape room. Uganke in namigi so bili zelo zapleteni, ampak smo jih uspešno rešili. Zelo smo se zabavali in bilo je veliko sodelovanja. Na koncu smo vsi zmagali in bili nagrajeni s sladkarijami.
Za tem je sledilo kosilo. Dobili smo špagete, sledil je še krompirček s šunko, za sladico pa so nas še lepo presenetili z zahvalno torto. Nato so nam učitelji šole organizatorice podelili diplomo za sodelovanje pri Cell projektu 2017-2019.
Po kosilu smo odšli na ogled starega mestnega jedra Olivenze. Ogledali smo si 2 cerkvi, ki sta bili zelo drugačni ena od druge – po zunanjosti in po notranjost. Nato smo odšli v etnografski muzej Gonzales Santana, kjer smo si ogledali lutke iz papirja. Za konec smo šli še do visokega stražnega stolpa. Ta stolp gradu mi je bil najbolj všeč izmed vseh aktivnosti, ki smo jih ta dan imeli, ker smo se punce zelo veliko slikale. Po vseh teh aktivnostih smo še odšli malo v shopping po spominke. Jaz sem kupila spominke v trgovini, kjer delata mama in oče od Lucije Gonzales Alvaro.
S tem se je naš skupni čas končal in imeli smo še čas za druženje z našimi družinami. Mi smo potem odšli na pijačo, se malo pogovarjali in se zabavali. Ta dan je bil zadnji dan za Poljake, zato smo ostali malo dlje v mestu in se z njimi podružili in pozabavali na zadnjo skupno noč. Jokanja je že ta večer bilo zelo veliko saj se bomo zelo pogrešali.
Midve z Lucijo sva potem odšli nazaj domov, da sem si lahko spakirala kovček in odšla spat ob 2 zjutraj.
