Priznani strokovnjak MIHA KRAMLI, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti je z nami delil svoje bogate izkušnje na področju dela z mladostniki ter družinami, ki jih je podkrepil z znanstvenimi dokazi.
Zapisali smo nekaj povzetkov iz njegovega predavanja:
Pri uporabi tehnologije v namene za delo, učenje (npr. pisanje seminarske) je v človeški naravi, da se po določenem času (1,5 h) utrudimo in težimo k temu, da s tem delom in učenjem končamo, se umaknemo od naprav.
Pri uporabi tehnologije za zabavo, igranje iger ali socialno povezovanje ljudje nimamo naravnega mehanizma, ki bi nas po določenem času odvrnil stran od ekrana, ampak naši možgani delujejo ravno obratno – želijo več in več. Zato je pomembno, da starši vzpostavimo strukturo, ki omejuje čas in prostor ekranov.
Izpostavljenost majhnim ekranom v zgodnjih letih omeji kapaciteto pozornosti in sprejemanja informacij na majhno okno 20×40 cm. V stiku z ekranom se otroci počutijo umirjeno in nimajo potrebe po gibanju in raziskovanju. To sčasoma (pol leta) pomeni, da otroški možgani na prostem, v naravi ne zaznavajo več okolice širše od 20×40 cm in se na sprehodih dolgočasijo, nimajo naravne želje po gibanju, ter se celo počutijo slabo, saj nimajo ekrana, ki bi jim ponujal umiritev in sprostitev.
Ob zgodnji uporabi razvijajo vloge, ki jim jih narekuje svetovni splet in se vedejo skladno s temi vlogami, ne razvijejo svoje lastne osebnostne strukture.
Osnovnošolski otroci in srednješolci do tretjega letnika so UPORABNIKI naprav in ne lastniki naprav. Skušnjava neprimerne uporabe je zanje prevelika in starši imajo vlogo, da držijo strukturo primerne uporabe.
Časovna struktura uporabe tehnologije: pomembna je uravnoteženost z dejavnostmi fizičnega udejstvovanja z rokami in nogami v realnem okolju (delo na prostem, kuhanje, gibanje…). Ko otrok dnevno dobi dovolj fizične aktivnosti te vrste, ob uporabi zaslona ni poškodovan. Za otroka, ki v dnevu te aktivnosti nima, pa je že kratkotrajna uporaba tehnologije neprimerna.
Prostorska struktura uporabe tehnologije je vezana na prostor, kjer je tehnologija v uporabi. Na mizi, kjer se hranimo, telefoni ne smejo biti prisotni, saj poleg fizične hrane vnašamo vase tudi misli, prisotnost predmetov, ki so v okolici. Smiselno je, da določimo prostor v hiši, kjer so telefoni v času neuporabe in ponoči hranjeni.
Današnji otrok v enem dnevu brskanja za informacijami na internetu obremeni možgane toliko, kot jih je v preteklosti otrok v dveh letih!
Ko je otrok veliko izpostavljen tehnologiji, je to za njegove možgane zelo utrujajoče, zato se zaščiti tako, da možgani predelujejo le še hitre, površne informacije, njegova sposobnost pomnjenja in predelovanja zahtevnejših informacij pa se močno zmanjša. Tako sčasoma tudi nadarjenim otrokom upade intelektualna zmožnost in potencial za učenje in študij (npr. na gimnazijah).<
Pomemben je zgled staršev.
Related Images:
Ta vnos je bil objavljen v
Novice. Zaznamek za
trajno povezavo.
