Eva Lavbič iz 9. razreda, kot zadnja med udeleženci kratkotrajne izmenjave, piše o zadnjem dnevu in slovesu od Španije.
In prišel je dan, ko smo se morali posloviti od naših novih prijateljev. Naša prijateljstva so se začela z preprostim pozdravom, pogovorom in vse se je končalo z težkim slovesom in obilo solzami. Dan smo začeli z ustvarjanjem igre in igranjem kahoota. Po dejavnostih smo se pripravljali na koreografijo pesmi ‘We are the stars in the same galaxy’.
In napočil je čas, ko je bila uradna poslovilna prireditev. Skupaj z učenci njihove šole smo zapeli CELL himno in marsikomu se je orosilo oko. Po prireditvi smo se lepo in težko poslovili od naših prijateljev in z solzami v očeh zapustili naš takratni drugi dom, špansko mestece Olivenza. Na poti v Lisbono smo premišljevali o naših najboljših skupnih trenutkih in potočili tudi kakšno solzo. Čez nekaj ur smo prispeli na letališče in tam opravili vse potrebne obveznosti. Naš let je bil zelo miren, brez kakršnihkoli zapletov. Ko smo prispeli na letališče v Benetkah, smo čakali na svoje kovčke in se odpravili z Go-optijem proti Sloveniji. Pot je bila dolga in utrudljiva, ampak smo varno in srečno prispeli pred osnovno šolo Dramlje, kjer so nas pričakali naši predragi starši ter se z veliko veselja odpravili domov.