Nismo samo Slovenci tisti, ki smo si za kulturni praznik izbrali dan smrti (in ne rojstva) literarnega velikana. Na dan, ko sta se, vsak na svojem koncu Evrope, poslovila William Shakespeare in Miguel de Cervantes, praznujemo SVETOVNI DAN KNJIGE.
Ko v toplih koncih počasi zacvetijo vrtnice, se zasmejejo tudi knjige. Vsaj Katalonci se zavedajo, kakšen očarljiv par sta lepota in znanje.
23. april je po katalonsko “Diada de Sant Jordi”, praznik vrtnic in knjig. Ženske so lepe, zato jim moški ob tej priložnosti tradicionalno že dolga stoletja podarjajo rdeče vrtnice. Ker naj bodo moški pametni, jim mehkejši spol zadnjih slabih sto let, odkar se je ideja bistro utrnila nekemu knjigarnarju iz Barcelone, ljubeče poklanja knjige. Ženske so inteligentne, zato zdaj prav tako dobivajo knjige. Naj bodo razmerja ljubezenska, sorodstvena, prijateljska in lahko so profesionalna, z vrtnico in knjigo se pusti pobožati vsaka duša. V Kataloniji jih na dan, ko je umrl Cervantes in se je poslovil Shakespeare, v znamenju naklonjenosti kupijo in podarijo več milijonov.
Legenda o svetem Juriju (Sant Jordi), ki je na konju premagal krvoločnega zmaja, je zgodba o ljubezni, o viteškem pogumu in rešeni princeski, o plemenitosti in časti; je pripoved o zmagi dobrega nad zlim, tudi ZNANJA NAD NEVEDNOSTJO.
Da se je pozneje, sredi devetdesetih let, ta čudoviti praznik pod okriljem Unesca iz Španije razširil v druge konce, je dobro znano. Svetovnega dneva knjige se veselimo tudi pri nas. Lepote in modrosti je vedno premalo …
Da v 5. b razredu vemo, kako pomembna je knjiga, priča več dokazov. BRALNI NAHRBTNIK potuje že drugi krog, BRANJE V NADALJEVANJIH poteka vsak ponedeljek, ki ga skrbno prebira Teja Gorjup, vestni smo pa tudi pri šolskem dogovoru o SKUPNEM BRANJU nad katerim bdi Miha Inkret Rotovnik.
Jap, tudi s Katalonci imamo v 5. b veze, zato smo v dar dobili prelep plakat, ki krasi našo učilnico 🙂
Tjaša Z.
